Podvrste Testudo Hermanni

Podvrsta "Hercegovinensis, Hermanni" ali "Boettgeri"?

Grške kopenske želve delimo na tri podvrste:

V Sloveniji prevladuje podvrsta *Hercegovinensis*, katere primerki poseljujejo večji del Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, občasno pa jo zasledijo tudi v Sloveniji, na Primorskem. V povprečju najmanjša izmed podvrst je *Hermanni.* Ta je sicer v slovenskih domovih redka. Zaradi raznolikosti barvnih varijacij oziroma lokalitet je priljubljena med zbiratelji. Poseljuje večji del Italije, Francije in Španije. Najdemo jo tudi na otokih Korzika, Sicilija, Sardinija in Malorka. Poleg podvrste *Hercegovinensis* je v zadnjih letih velik porast podvrste *Boettgeri.* Priljubljena je zaradi velikosti, nekateri primerki lahko presežejo tudi veličastnih 30 cm dolžine in 5 kg teže. Vsako leto znesejo v povprečju 6-8 jajc v dveh ali več gnezdih. Dalmatinska podvrsta *Hercegovinensis* ima letno zgolj 1-2 gnezdi, v katerih redko najdemo več kot 4 jajca. Tudi ko odrastejo, ne presežejo teže 2 kg in 20 cm dolžine. Ker sta si podvrsti *Herc.* in *Boettgeri* podobni pogosto pride do mešanja in mladički nosijo lastnosti obeh podvrst.

Na levi sliki je primerek podvrste *Hercegovinensis*, na desni sliki je *Boettgeti*, pri kateri je prisotna ingvinalna ploščica- trikotnik. Pri podvrsti *Hercegovinensis* večina primerkov te ploščice nima ali ima samo eno. Obstajajo tudi primeri, kjer so ploščice prisotne, kot pri podvrsti *Boettgeri*. Ta značilnost je poleg velikosti tudi največji kriterij, po katerem razločimo podvrste.

⬆ Ingvinalni trikotnik pri podvrsti Boettgeri⬆

⬆ Večina osebkov *Hercegovinensis* ingvinalnih ploščic nima⬆

⬆Odrasla samička *Boettgeri* s 5 letnim mladičem.⬆

⬆ Odrasla samička *Hercegovinensis* s 6 letnim mladičem.⬆

Spodaj levo je nadpovprečno velika samička *Herc*., desno je *Boettgeri*. Nad njima je običajna samička *Herc*. Razlike so včasih očitne že na pogled od daleč.